ENGLISH
                         
 

ČLANKI

 

Marko Jenšterle: Zgodba o bachati in A. Santosu

Salsa je strast do Življenja ! Nadeemovi salsa nasveti   

Malik Nadeem: Colombian Salsa, Cali style

Utrinki (in slike) iz potovanja na Kubo; Primož Kregar v Trinidadu

Salsa nasveti; Kaj vam Elder Sanchez polaga na srce

Sheryl May in njena ženska plat salsa nasvetov



Salsa je strast do življenja ! Nadeemovi salsa nasveti


Malik Nadeem je eden redkih specialistov (izven Latinske Amerike) za kolumbijski stil salse. Ne manjka mu izkušenj pri poučevanju salse (več kot 10 let) in tudi ne strasti v njegovem načinu plesanja. Po eni njegovih delavnic v Ljubljani je samo za vas nanizal nekaj svojih nasvetov.

Dobro se naučite predvsem osnov!
Opažam, da so ljudje tukaj bolj zainteresirani naučiti se čim več figur, ne pa čutiti glasbo. V Latinski Ameriki so figure enostavne, ampak vsi plešejo iz srca. Tukaj pa gre bolj za show, za to, koliko figur znam. V Londonu je podobno, a je vsaj več vplivov. Največji problem je, da večina tukaj zelo slabo obvlada osnove. Tako recimo počakajo na napačnih mestih, končajo obrate prepozno, izgubljajo ravnotežje itd... Ne posvečajte se toliko figuram, najvažnejše je, da zares dobro znaš pet osnovnih korakov in osnovni obrat. Narobe je, da na tečajih začnejo učiti bolj komplicirane figure, še preden učenci dobro znajo osnove. Zato bi predvsem učiteljem svetoval , da dosledno popravljajo napake nadaljevalcev.
Ker poučevanje salse je kot zasajanje vrta. Rože posadiš, zrastejo, a vmes se vedno pojavi tudi plevel. Če ga ne populiš, bo zadušil ves vrt. V salsi je podobno; če ne popravljaš napak, je na koncu vse uničeno.

Salsa učitelj mora znati več različnih stilov
Slovenski salsa učitelji so dokaj predani in kar dobri, glede na izobrazbo, ki so je bili deležni.Vendar vsi učijo več ali manj po istem kopitu. Druga pomanjkljivost je, da ne znajo pravilno razložiti različnih ritmov; prepoznati recimo guaracho, razlikovati son od salse itd... Jaz vem za korenine vsakega ritma, ki ga slišim, recimo.
Tukaj prevladuje komercialni stil salse (z najmočnejšim New York vplivom), ki pa, po mojem mnenju salso preveč reducira na seštevek figur. Nikar se ne učite samo iz ameriških video kaset, ker tam te naučijo plesati preveč mahanično, kot da bi bili roboti. Vsak gib pri tem stilu je natančno določen in koreografiran, zame ta evropsko-ameriški (NY) stil ne premore dovolj strasti! Salsa je strast do življenje! Ko plešeš z nekom, zunanji svet izgine in s partnerjem se gibljeta v novem svetu! Salsa mora biti užitek!
Treba se je (predvsem učitelji) razgledati po svetu (ne samo po Evropi), se naučiti različnih stilov in jim izpostaviti tudi svoje učence. Menim, da bi učitelji morali biti sposobni plesati različne stile. Predvsem pa se slovenski salsa učitelji ne bi smeli zadovoljiti kar s vsem. Ne bojte se vprašati, se ponovno kaj naučiti, poklicati koga na pomoč.

Kdaj veš, da si dober plesalec
Dober plesalec je nekdo, ki se je sposoben prilagoditi in uskladiti s vsakim plesnim partnerjem, tudi s popolnim tujcem, slabim ali dobrim, kjerkoli, kadarkoli, na kakršnokoli glasbo. Če se želite preizkusiti, pojdite v Cali (v Kolumbijo), kajti tam je vsak posamezen ritem/stil razvit, naučen in izpopolnjen do najvišjega nivoja!

Naučite se čutiti glasbo !
Slovenci (kot tudi Evropejci na splošno) se morajo predvsem naučiti čutiti glasbo! To pa pomeni, da plešeš na ritem, na melodijo, na vokal, na vsak inštrument v skladbi. Kako to narediš? Vzemi si salsa skladbo, ki ti je najbolj všeč. Potem v njej identificiraj vse posamezne elemente - poslušaj igranje vsakega inštrumenta posebej. Nato pleši osnovne korake na vsak posamezen inštrument; na konge, na vokal, na trobento itd. Nato isto vajo ponovi tako, da premikaš ramena, zatem pleši na vsak posamezen inštrument še z boki , dokler ne združiš vsega skupaj. In na koncu ; pleši s smehljajem na ustnicah !

 

Malik Nadeem: Colombian Salsa, Cali style


Cali in Colombia is known by most of the Latin America as the world’s “Capital of Salsa”, not simply for the dancing but also for its richness in music. The “Feria de Cali” is the largest Salsa festival in the world and is held every December, with the world’s top dancers and salsa groups performing. Cali, is also home of some of the largest collections of Salsa Music in the world, including associated rhythms such as Son, Mambo, Bolero, Guaracha, Vallenato, Fox, Tango, Cumbia, Pachanga and Boogaloo as well as a further 145 folkloric Colombian dance rhythm’s and other dances from Cuba/Latin America. It is unique in that many Salseros in Cali are able to dance all the major styles of salsa: Cuban, Los Angeles/New York, Puerto Rican, Miami and of course Cali Salsa.

The lack of popularity of Colombian Salsa in the UK is due to the fact that that there are so few teachers outside of Cali that are able to teach this style (many are not able to leave Colombia due to visa restrictions). In addition, Colombian Salsa is not danced to the Clave rhythm, or to the count 1,2,3 – 5,6,7 etc. This style is danced to the instrumental rhythms, the beat and to the sound of the instruments themselves, with steps that vary in speed and timing in accordance with the main instrument being played.

The development of Colombian style Salsa (and salsa in general) owes its roots to Pachanga and Boogaloo which were its forerunners.

Pachanga is a rhythm that was developed by mixing Cha Cha Cha with Mambo in the early 1960’s. It comprises of 7 original steps (in the pre Salsa era) and literally hundreds of new steps (in the post Salsa era). Pachanga started to decline in the mid 1960’s being overtaken by The Beatles and Rock‘n’roll.

By fusing Latin music (Mambo, Pachanga, Cha Cha Cha), The twist, rhythm’n’blues and Rock’n’Roll a new dance called Boogaloo was born. This new music had a mix of English and Spanish lyrics and was created to appeal to both the Black and Latin races in North America who led a hard life in the 1960’s. This original Boogaloo rhythm was fairly slow paced with only twelve dance steps. One of the most famous Boogaloo songs of the era was “I like it like that” by Pete Rodriguez, who was known at the time as the “ King of Boogaloo ”.
‘Modern’ Boogaloo was developed by speeding up many of the original Boogaloo tracks from 33rpm to 45rpm (or faster) and adding more percussion, instrumentals and a harder beat. (This is why many of the older Boogaloo tracks have distorted high-pitched voices!). Two of the most renowned musicians for Pachanga and Boogaloo were Richie Ray and Bobby Cruz; almost all of their songs were hits. This new faster music travelled to Cali, where Boogaloo dance as we know it today thrived and grew into 30 new steps that were faster and more complex, as well as the original 12 steps.
Boogaloo reined until the 1970’s before being overtaken by Salsa, which was developed by mixing a number of rhythms including Boogaloo. Many of the Boogaloo and Pachanga steps are used in Colombian style salsa (adapted for the change in rhythm). In fact without these steps the salsa cannot be considered to be Colombian Salsa.

In addition many of the New York Style Shines are taken directly from Colombian style. The main difference being: In NY style, shines are part of a choreographed routine of steps, generally danced individually (and normally to a count); In Colombian salsa the steps are danced in unison with a partner, incorporating spins dips and turns to the instrumental beats, speeding up and slowing down as the music dictates.

Malik Nadeem živi v Londonu in je eden redkih učiteljev kolumbijskega stila salse (pachange, boogalooja). Dvakrat na leto vodi plesno delavnico tudi v Hiši plesa v Ljubljani.

 

 

Primož Kregar v Trinidadu na Kubi

Sedela sva v kavarni enega tistih norih dni marca, ko je z neba odmetavalo neverjetne količine snega. Čista vremenska romantika po mojem mnenju, Primož pa je, rahlo ovlaženih oči, samo odkimal: "Meni se že ne zdi, jaz bi šel kar nazaj." Človek, salsero, je bil pravkar nazaj s tritedenskega obiska na Kubi. Tam pa mu je bilo iz tedna v teden lepše.

Kuba mu je bila logična izbira potovalne destinacije, potem ko je postal salsero v Ljubljani. Konec koncev je salsa v svojem bistvu predvsem kubanska glasba. Primož si je že predstavljal, da se na Kubi povsod sliši glasba, vsi ves čas plešejo na ulicah in tako naj bi bilo, čim bo njegova noga stopila iz taksija. Pa je ugotovil, da je v ta namen tudi tam potrebno stopiti (če že ni javni praznik) do Casa de la Musica ali Casa de la Cultura ipd. Seveda da je šel nemudoma tja, kajti na Kubo je šel predvsem plesat (kakih 6 ur na dan, je mislil) in si ogledovat prelesti kubanskih mest in pokrajin. Zgodilo pa se mu je zelo malo prvega in še manj drugega. Že na prvi lokalni fešti v Trinidadu na začetku potovanja so ga dobesedno porinili v naročje določene chice Cubane (ah, ti Kubanci težko gledajo ljudi same). Primož tako ne samo, da je prav malo plesal salso, tudi dlje od Trinidada ni prišel v treh tednih. Se mu je pa zato izpolnilo nepričakovano!

Predstavljajte si ga, umitega in dišečega, priti na dvorišče kluba v Trinidadu, z bornim znanjem kakih 20 španskih besed (v glavnem postavke gostilniškega menija) in v žep zataknjenim slovarčkom "Španski popotnik". V nogah pa vsi tisti silni koraki in komplicirane figure, naučene v Ljubljani! " Tam si s portoriškim in newyorškim stilom sploh ne moreš pomagati," je razlagal, "oni plešejo bolj zaradi dobrega občutka, nič pretiravanja s figurami, lepo deset osnovnih slik, enojni obrati, malo se zibajo v ritmu glasbe in se imajo fino. Tako lahkotno, da še cigaro lahko pokadiš med plesom. Mi bi se že zasekirali, da ne plešemo dobro. Vse, kar sem jim pokazal, je bilo novo za njih, recimo koraki v kvadratu, ob tem so me že prav čudno gledali in se hecali, če me je morda poslala CIA. Cross body lead sploh ne delajo, plesalke sploh niso razumele, kaj hočem od njih in so že sredi samodejno naredile obrat."

Salse je bilo potem le še malo, do raznih znamenitosti Kube mu ni zneslo, je pa zato spoznal veliko več o divji improvizaciji vsakdanjega kubanskega življenja. Kubanci zaslužijo pod 10 dolarjev mesečno, za osnovno preživetje jih potrebujejo trikrat toliko. Vsesplošna revščina in nenehno iskanje dodatnega zaslužka tako dominirata kubanskemu vsakdanjiku. Veterinarka, ki dela kot natakarica, popoldne pa je šivilja, kemijski inženir, ki vozi taksi in prodaja pice s sirom iz domače kuhinje....
Primož je bil kar malo šokiran, s kako malo materialnimi dobrinami živijo domačini. O obisku v nekem stanovanju: " Gor se je prišlo po ozkih pločevinastih stopnicah. Bile so tri sobe, od teh samo ena ometana, brez vrat med njimi, okna samo z roletami in brez šip. V spalnici je bila le ena večja postelja, omara, sezidana iz opek, v kotu ogledalo, pred njim dva glavnika in deodorant. Zraven je stala še lučka, ki si jo prižgal tako, da si malo podrezal z žicami v steno, da se je prižgala, in jih spet razrahljal, da je ugasnila. To je bilo vse v tisti sobi. Nekajletni otrok je imel v svoji le dve igrači; originalno bejzbolsko žogico in medvedka...Po drugi strani pa, ko nekoč v centru nisem našel prenočišča, so me na črno nastanili v stanovanju v kolonialnem stilu, s ploščicami , televizorjem, videorekorderjem....Tip je sredi noči planil v spalnico, vrgel ženo iz postelje, zamenjal posteljino in že sem imel sobo." Kdo pa ne bi, če lahko v eni noči zasluži tri povprečne kubanske plače. " Res so revni", dodaja Primož, " a ni kritično. Nihče zares ne strada, vsi so čisti, oblečeni in s streho nad glavo". In se med čakanjem, da odnesejo Castra na cementerio, znajdejo kot vedo in znajo.

 

Kaj vam Elder Sanchez polaga na srce


Kot veste, je v Londonu živeči Kolumbijec Elder Sanchez leta 1997 prvi začel učiti salso v Starem Gleju v Ljubljani in se od takrat redno vrača sem. Kdo drug bi bil torej primernejši za komentiranje slovenske salse od njega. Spodaj je nanizanih nekaj njegovih opazk in nasvetov slovenskim salserosom.

Slovenci, talentirani ste ! Vadite !
Opažam, da je med Slovenci veliko talentiranih za ples. Po mojem mnenju tudi zato, ker je raven zanimanja za različne zvrsti umetnosti tukaj visoka. Salsa je v vzponu, več ljudi se zanima zanjo, plesalci že veliko bolje plešejo kot pred leti. Na splošno se Slovenci hitro naučijo salse, a potem počasneje napredujejo kot plesalci drugje, ker tukaj ni dovolj klubov, salsa zabav, priložnosti, da bi salso vadili in plesali. Napreduješ pa lahko, če plešeš vsaj enkrat do dvakrat na teden.

Bodite enotni
Veseli me, da slovenska salsa napreduje na različnih koncih, določena mera konkurence je dobra. Tekmovanje je zdravo, a ga je treba ločevati od zavisti in ljubosumja. V Sloveniji morate biti bolj enotni, povezani, to ločevanje na različne "tabore" salsi tukaj samo škoduje, Ljubljana je veliko premajhna za kaj takega. V Londonu se je dogajalo nekaj podobnega, a se sedaj bolj povezujejo, ker so ugotovili, da vsa ta slaba energija, obrekovanje in rovarjenje drug proti drugem enostavno odvrača ljudi in potencialne plesalce od salse.

Punce, potrpljenje s fanti
Za začetnike: Ženske morate razumeti, da plesalci napredujejo počasneje, ker imajo dvojno nalogo; plesanje in vodenje. Njihova vloga pri salsi je težja, zato jih nikar ne kritizirajte, ker napredujejo počasneje od vas. Razumeti morate, da moški enostavno potrebuje več časa, da postane dober plesalec kot ženska.

Dajte zaslužiti klubom
Plesalci bi se morali zavedati, da tudi klubi, v katerih se zabavajo, morajo nekaj zaslužiti, sicer bodo priložnosti za salso izginile. Upam, da se tukaj ne bo zgodilo kot v Londonu, kjer ukinjajo salsa lokale/večere, ker jim salserosi ne omogočajo nikakršnega zaslužka. Lokalu nič ne pomaga sto ljudi na zabavi, če ti pijejo samo vodo. To, da nekateri celo prinesejo svojo pijačo v lokal in jo tam pijejo, pa je skrajno nesramno. Ne zagovarjam tega, da bi se ga na mrtvo napili, a zaradi ene pijače ali dve na večer ne boste nič slabše plesali. Ne zagovarjam pijančevanja, pravim samo, da ohranimo noč živo!

Pazite na osebno higieno
Nekateri ljudje bi morali bolj paziti na osebno higieno, ko pridejo na tečaj ali party. Pogosto se mi dogaja, da se ljudje na tečajih pritožujejo zaradi slabega zadaha ali telesnega vonja nekaterih, ki ne upoštevajo, da so pri salsi v dokaj tesnem kontaktu s plesnim partnerjem. Zgodilo se je celo, da zaradi tega nek par na tečaju ni pristal na menjavanje plesnih partnerjev. Vse to vnaša slabo energijo v skupino, takšne osebe pa ostali kmalu izolirajo.

Bodite v stiku z glasbo
Sploh pa pri salsi ne gre toliko za stil, bistvena je interpretacija glasbe! To je najpogostejša stvar, ki jo plesalci pozabljajo in zanemarjajo. Vsaka salsa skladba je namreč razdeljena na tri dele; na uvod, mambo sekcijo, ko se sprememeni instrumentacija v pesmi, ki v tem delu postane živahnejša in zaključni del, ki plesalce pripravi na konec plesa. Dogaja pa se, da plesalci začnejo noreti z vsemi mogočimi figurami že takoj v uvodnejšem, mirnejšem delu, hitijo pokazati vse, kar so se naučili na tečajih, zaključevanja skladbe sploh ne opazijo in jih konec plesa preseneti sredi obrata. Ti enostavno niso v stiku z glasbo. Do takšne napačne interpretacije ritma prihaja zato, ker ljudje ne poslušajo glasbe in ne poznajo strukture skladb. V bistvu pa je ravno stik z glasbo in dobra interpretacija ritma tisto, kar ločuje dobre plesalce od slabih. Včasih je bilo drugače, ljudje "stare šole", ki so zdaj stari nad 40 let, znajo bolj prisluhniti in gredo na plesišče šele, ko pesem doseže mambo sekcijo, če že hočejo takoj začeti s kompliciranimi figurami.

Razvijte svoj stil
Ne kritizirajte tega ali onega stila, obstaja veliko različnih in čisto v redu je, če znaš malo vsakega. Priporočam vam, da razvijete svoj stil, ki vam osebno najbolje odgovarja !

 

 

Sheryl May in njena ženska plat salsa nasvetov


Potem ko je svoje povedal Elder, mu je bilo treba ob bok postaviti še ženske (na trenutke feministično obarvane) poglede prav tako izkušene inštruktorice Sheryl May o plesanju salse pri nas in na splošno.

Kaj vse je dobrega na tukajšnji salsa sceni
V Ljubljano vedno rada pridem, všeč mi je prijetno vzdušje tukajšnje salsa scene. To, da ljudje plešejo med seboj, menjavajo partnerje, se ne združujejo toliko v klike. Veseli me, da ste tako entuziastični do salse. Kot učenci ste Slovenci zelo resni. Skorajda nisem navajena, da se tečajniki tako resno posvečajo učenju plesne tehnike. V Londonu ljudje na tečaj ne pridejo, da bi se učili tehnike, pridejo se dobro imeti. Verjetno tudi zato, ker se tam tečaji praviloma dogajajo v klubih in tečajniki že pred tečajem (in vmes) kaj spijejo, tako da že samo okolje ne vzpodbuja neke smrtne resnosti. Ne, pri vas ni opaziti nobene podobne frivolnosti.

Fantje se morajo naučiti voditi
Slovenci ste dobri. Pomaga, da se je veliko salserosov že prej ukvarjalo z dvoranskimi plesi, to znanje jim pri salsi pomaga. Res pa je, da Slovenke veliko hitreje postanejo odlične plesalke kot fantje in jih počasnejše napredovanje le teh omejuje in zavira. Kajti ženska je pri plesu lahko le toliko dobra, koliko je dober njen soplesalec. Da iz moškega nastane dober plesalec, pa je potrebno najmanj dve leti, če ne več. Menim, da tako dolgo traja tudi zato, ker se morajo moški na zahodu (pri plesu) ponovno naučiti voditi žensko, prevzeti nadzor v svoje roke. Mislim, da gre za čisto kulturno pogojenost. Zanimivo je, da plesalci afriškega ali latino porekla, iz veliko bolj mačističnih okolij torej, nimajo nikakršnih težav z vodenjem. Na zahodu pa, kjer vlada veliko večja enakopravnost med spoloma, izgleda, da moški rabijo nekaj časa, da se navadijo prevzemati vodilno in dominantno vlogo pri plesu.

Ne pozabite zabavati se
Za božjo voljo, zabavajte se! Plesalci salso jemljejo tako zelo resno, hočejo biti čim boljši in znati 300 figur, na koncu pa skoraj pozabijo, da gre pri vsem tem za zabavo. Bistvo salse je zabavati se, uživati v glasbi, mehkobi gibanja v ritmu, se malo razgibati, biti sposoben plesati z različnimi plesnimi partnerji, ustvariti neko dinamiko med plesalcema, se družiti, spoznati nove ljudi...

Ostanite nizko, ne dvigujte nog, drsite
Za boljšo plesno tehniko bi vam svetovala predvsem, da ne dvigujete nog (ne kopitljajte), ampak drsite ! Noge naj ostanejo na tleh. Pomembno je tudi, da bolj prizemljite telesno težo; rahlo upognete kolena, sprostite ramenski obroč in ostanete nizko. Opazila sem, da tukaj plešete precej visoko, iz zgornjega dela telesa. Torej; ostanite nizko in drsite, predvsem pa ne pozabite poslušati glasbe.

Ne preskakujte iz ritma v ritem
Najpogostejša napaka pri tukajšnjih plesalcih je, da ne sledijo dosledno ritmu. Dogaja se, da nekaj taktov plešejo na ena (na prvo dobo), potem nenadoma preskočijo na dva, včasih na tri. Ne, če plešeš na prvo dobo, potem vedno moški naredi korak na ena, ženska mu sledi na dva. Zato včasih težko plešem s tukajšnjimi plesalci, ker ko nenadoma preskočijo na drugačen ritem, partnerka ne more več pravilno izvesti figure.

Razmejite uporabo različnih stilov
Druga pogosta napaka pri vas je divje mešanje stilov. Da začneš neko figuro recimo v kubanskem stilu in jo izpelješ v cross body lead, to enostavno ne gre. Če že mešaš stile pri isti pesmi, potem jih je bolje natančno razmejiti. Se pravi, da določeno figuro izvedeš v enem stilu do konca, nato jasno nakažeš spremembo in se lotiš naslednje figure v drugem stilu.

Dobro gibanje telesa je zakon!
Ne pozabite na gibanje celega telesa! Plesalci tukaj radi norijo v vsemogoče figure, a ne znajo uporabljati in premikati telesa. Opazila sem, da imate radi zelo hitro glasbo, ki zahteva hitro izpeljavo figur in obratov. To ni najboljše, ker plesalcem daje potuho - ob hitrem ritmu se napake lažje skrijejo - sploh pa ni časa za styling telesnega gibanja. Kot plesalka ne potrebujem nekoga, ki zna 300 figur, rabim samo nekoga, ki zna dobro in z občutkom premikati svoje telo.
Prav to je bilo že večkrat predmet vročih debat v Londonu. Tako kot od razmerja, hočejo ženske od plesa čisto nekaj drugega kot moški. Moškim je večinoma važno predvsem tehnično znanje, število in kompliciranost figur, s katerimi se postavljajo pred drugimi moškimi. Gre jim za medsebojno tekmovanje, medtem ko si ženske želijo predvsem dobrega občutka ob tem, ko se z nekom ujameš na plesišču, sodelovanja med plesnima partnerja. A tipi (vsaj v Londonu je tako) se požvižgajo na vse to, ne briga jih zadovoljstvo žensk (razen če ne gre za določeno prav posebno žensko) in ni jih mogoče prepričati v nasprotno.

Na vrh

                                          Ljubljana 2004 © SalsaSlovenija    salsaslovenija@yahoo.com