ČLANKI
Marko Jenšterle: Zgodba o bachati in A. Santosu
Salsa je strast do Življenja ! Nadeemovi salsa nasveti
Malik Nadeem: Colombian Salsa, Cali style
Utrinki (in slike) iz potovanja na Kubo; Primož Kregar v Trinidadu
Salsa nasveti; Kaj vam Elder Sanchez polaga na srce
Sheryl May in njena ženska plat salsa nasvetov
Salsa je strast do življenja ! Nadeemovi salsa nasveti
Malik Nadeem je eden redkih specialistov
(izven Latinske Amerike) za kolumbijski stil salse. Ne manjka mu izkušenj
pri poučevanju salse (več kot 10 let) in tudi ne strasti v njegovem načinu
plesanja. Po eni njegovih delavnic v Ljubljani je samo za vas nanizal
nekaj svojih nasvetov.
Dobro se naučite predvsem osnov!
Opažam, da so ljudje tukaj bolj zainteresirani naučiti se čim več figur,
ne pa čutiti glasbo. V Latinski Ameriki so figure enostavne,
ampak vsi plešejo iz srca. Tukaj pa gre bolj za show, za to, koliko figur
znam. V Londonu je podobno, a je vsaj več vplivov. Največji problem je,
da večina tukaj zelo slabo obvlada osnove. Tako recimo počakajo na napačnih
mestih, končajo obrate prepozno, izgubljajo ravnotežje itd... Ne posvečajte
se toliko figuram, najvažnejše je, da zares dobro znaš pet osnovnih korakov
in osnovni obrat. Narobe je, da na tečajih začnejo učiti bolj komplicirane
figure, še preden učenci dobro znajo osnove. Zato bi predvsem učiteljem svetoval
, da dosledno popravljajo napake nadaljevalcev.
Ker poučevanje salse je kot zasajanje vrta. Rože posadiš, zrastejo, a vmes se
vedno pojavi tudi plevel. Če ga ne populiš, bo zadušil ves vrt. V salsi je
podobno; če ne popravljaš napak, je na koncu vse uničeno.
Salsa učitelj mora znati več različnih stilov
Slovenski salsa učitelji so dokaj predani in kar dobri, glede na izobrazbo,
ki so je bili deležni.Vendar vsi učijo več ali manj po istem kopitu. Druga
pomanjkljivost je, da ne znajo pravilno razložiti različnih ritmov; prepoznati
recimo guaracho, razlikovati son od salse itd... Jaz vem za korenine vsakega ritma,
ki ga slišim, recimo.
Tukaj prevladuje komercialni stil salse (z najmočnejšim New York vplivom), ki pa,
po mojem mnenju salso preveč reducira na seštevek figur. Nikar se ne učite samo iz
ameriških video kaset, ker tam te naučijo plesati preveč mahanično, kot da bi bili
roboti. Vsak gib pri tem stilu je natančno določen in koreografiran, zame ta
evropsko-ameriški (NY) stil ne premore dovolj strasti! Salsa je strast do življenje!
Ko plešeš z nekom, zunanji svet izgine in s partnerjem se gibljeta v novem svetu!
Salsa mora biti užitek!
Treba se je (predvsem učitelji) razgledati po svetu (ne samo po Evropi), se
naučiti različnih stilov in jim izpostaviti tudi svoje učence. Menim, da bi
učitelji morali biti sposobni plesati različne stile. Predvsem pa se slovenski
salsa učitelji ne bi smeli zadovoljiti kar s vsem. Ne bojte se vprašati, se
ponovno kaj naučiti, poklicati koga na pomoč.
Kdaj veš, da si dober plesalec
Dober plesalec je nekdo, ki se je sposoben prilagoditi in uskladiti s vsakim
plesnim partnerjem, tudi s popolnim tujcem, slabim ali dobrim, kjerkoli, kadarkoli,
na kakršnokoli glasbo. Če se želite preizkusiti, pojdite v Cali (v Kolumbijo), kajti
tam je vsak posamezen ritem/stil razvit, naučen in izpopolnjen do najvišjega nivoja!
Naučite se čutiti glasbo !
Slovenci (kot tudi Evropejci na splošno) se morajo predvsem naučiti čutiti glasbo!
To pa pomeni, da plešeš na ritem, na melodijo, na vokal, na vsak inštrument v skladbi.
Kako to narediš? Vzemi si salsa skladbo, ki ti je najbolj všeč. Potem v njej identificiraj
vse posamezne elemente - poslušaj igranje vsakega inštrumenta posebej. Nato pleši osnovne
korake na vsak posamezen inštrument; na konge, na vokal, na trobento itd. Nato isto vajo
ponovi tako, da premikaš ramena, zatem pleši na vsak posamezen inštrument še z boki , dokler
ne združiš vsega skupaj. In na koncu ; pleši s smehljajem na ustnicah !
Malik Nadeem: Colombian Salsa, Cali style
Cali in Colombia is known by most of the Latin America as the world’s “Capital
of Salsa”, not simply for the dancing but also for its richness in music. The
“Feria de Cali” is the largest Salsa festival in the world and is held every
December, with the world’s top dancers and salsa groups performing. Cali, is
also home of some of the largest collections of Salsa Music in the world,
including associated rhythms such as Son, Mambo, Bolero, Guaracha, Vallenato,
Fox, Tango, Cumbia, Pachanga and Boogaloo as well as a further 145 folkloric
Colombian dance rhythm’s and other dances from Cuba/Latin America. It is
unique in that many Salseros in Cali are able to dance all the major styles
of salsa: Cuban, Los Angeles/New York, Puerto Rican, Miami and of course
Cali Salsa.
The lack of popularity of Colombian Salsa in the UK is due to the fact that
that there are so few teachers outside of Cali that are able to teach this
style (many are not able to leave Colombia due to visa restrictions). In
addition, Colombian Salsa is not danced to the Clave rhythm, or to the count
1,2,3 – 5,6,7 etc. This style is danced to the instrumental rhythms, the
beat and to the sound of the instruments themselves, with steps that vary
in speed and timing in accordance with the main instrument being played.
The development of Colombian style Salsa (and salsa in general) owes its
roots to Pachanga and Boogaloo which were its forerunners.
Pachanga is a rhythm that was developed by mixing Cha Cha Cha with Mambo in
the early 1960’s. It comprises of 7 original steps (in the pre Salsa era)
and literally hundreds of new steps (in the post Salsa era). Pachanga started
to decline in the mid 1960’s being overtaken by The Beatles and Rock‘n’roll.
By fusing Latin music (Mambo, Pachanga, Cha Cha Cha), The twist, rhythm’n’blues
and Rock’n’Roll a new dance called Boogaloo was born. This new music had a mix
of English and Spanish lyrics and was created to appeal to both the Black and
Latin races in North America who led a hard life in the 1960’s. This original
Boogaloo rhythm was fairly slow paced with only twelve dance steps. One of
the most famous Boogaloo songs of the era was “I like it like that” by Pete
Rodriguez, who was known at the time as the “ King of Boogaloo ”.
‘Modern’ Boogaloo was developed by speeding up many of the original Boogaloo
tracks from 33rpm to 45rpm (or faster) and adding more percussion,
instrumentals and a harder beat. (This is why many of the older Boogaloo
tracks have distorted high-pitched voices!). Two of the most renowned
musicians for Pachanga and Boogaloo were Richie Ray and Bobby Cruz; almost
all of their songs were hits. This new faster music travelled to Cali,
where Boogaloo dance as we know it today thrived and grew into 30 new
steps that were faster and more complex, as well as the original 12 steps.
Boogaloo reined until the 1970’s before being overtaken by Salsa, which was
developed by mixing a number of rhythms including Boogaloo. Many of the
Boogaloo and Pachanga steps are used in Colombian style salsa (adapted for
the change in rhythm). In fact without these steps the salsa cannot be
considered to be Colombian Salsa.
In addition many of the New York Style Shines are taken directly from
Colombian style. The main difference being: In NY style, shines are part
of a choreographed routine of steps, generally danced individually (and
normally to a count); In Colombian salsa the steps are danced in unison
with a partner, incorporating spins dips and turns to the instrumental
beats, speeding up and slowing down as the music dictates.
Malik Nadeem živi v Londonu in je eden redkih učiteljev kolumbijskega stila salse
(pachange, boogalooja). Dvakrat na leto vodi plesno delavnico tudi v Hiši plesa
v Ljubljani.
Primož Kregar v Trinidadu na Kubi
Sedela sva v kavarni enega tistih norih dni marca, ko je z neba odmetavalo
neverjetne količine snega. Čista vremenska romantika po mojem mnenju,
Primož pa je, rahlo ovlaženih oči, samo odkimal: "Meni se že ne zdi, jaz
bi šel kar nazaj." Človek, salsero, je bil pravkar nazaj s tritedenskega
obiska na Kubi. Tam pa mu je bilo iz tedna v teden lepše.
Kuba mu je bila logična izbira potovalne destinacije, potem ko
je postal salsero v Ljubljani. Konec koncev je salsa v svojem bistvu predvsem
kubanska glasba. Primož si je že predstavljal, da se na Kubi povsod sliši glasba,
vsi ves čas plešejo na ulicah in tako naj bi bilo, čim bo njegova noga stopila
iz taksija. Pa je ugotovil, da je v ta namen tudi tam potrebno stopiti (če že
ni javni praznik) do Casa de la Musica ali Casa de la Cultura ipd. Seveda da
je šel nemudoma tja, kajti na Kubo je šel predvsem plesat (kakih 6 ur na dan,
je mislil) in si ogledovat prelesti kubanskih mest in pokrajin. Zgodilo pa se
mu je zelo malo prvega in še manj drugega. Že na prvi lokalni fešti v Trinidadu
na začetku potovanja so ga dobesedno porinili v naročje določene chice Cubane
(ah, ti Kubanci težko gledajo ljudi same). Primož tako ne samo, da je prav malo
plesal salso, tudi dlje od Trinidada ni prišel v treh tednih. Se mu je pa zato
izpolnilo nepričakovano!
Predstavljajte si ga, umitega in dišečega, priti na dvorišče kluba v Trinidadu,
z bornim znanjem kakih 20 španskih besed (v glavnem postavke gostilniškega menija)
in v žep zataknjenim slovarčkom "Španski popotnik". V nogah pa vsi tisti silni
koraki in komplicirane figure, naučene v Ljubljani! " Tam si s portoriškim in
newyorškim stilom sploh ne moreš pomagati," je razlagal, "oni plešejo bolj zaradi
dobrega občutka, nič pretiravanja s figurami, lepo deset osnovnih slik, enojni
obrati, malo se zibajo v ritmu glasbe in se imajo fino. Tako lahkotno, da še
cigaro lahko pokadiš med plesom. Mi bi se že zasekirali, da ne plešemo dobro.
Vse, kar sem jim pokazal, je bilo novo za njih, recimo koraki v kvadratu, ob
tem so me že prav čudno gledali in se hecali, če me je morda poslala CIA. Cross
body lead sploh ne delajo, plesalke sploh niso razumele, kaj hočem od njih in so
že sredi samodejno naredile obrat."
Salse je bilo potem le še malo, do raznih znamenitosti Kube mu ni zneslo,
je pa zato spoznal veliko več o divji improvizaciji vsakdanjega kubanskega
življenja. Kubanci zaslužijo pod 10 dolarjev mesečno, za osnovno preživetje
jih potrebujejo trikrat toliko. Vsesplošna revščina in nenehno iskanje
dodatnega zaslužka tako dominirata kubanskemu vsakdanjiku. Veterinarka,
ki dela kot natakarica, popoldne pa je šivilja, kemijski inženir, ki vozi
taksi in prodaja pice s sirom iz domače kuhinje....
Primož je bil kar malo
šokiran, s kako malo materialnimi dobrinami živijo domačini. O obisku v
nekem stanovanju: " Gor se je prišlo po ozkih pločevinastih stopnicah.
Bile so tri sobe, od teh samo ena ometana, brez vrat med njimi, okna samo
z roletami in brez šip. V spalnici je bila le ena večja postelja, omara,
sezidana iz opek, v kotu ogledalo, pred njim dva glavnika in deodorant.
Zraven je stala še lučka, ki si jo prižgal tako, da si malo podrezal z
žicami v steno, da se je prižgala, in jih spet razrahljal, da je ugasnila.
To je bilo vse v tisti sobi. Nekajletni otrok je imel v svoji le dve igrači;
originalno bejzbolsko žogico in medvedka...Po drugi strani pa, ko nekoč v
centru nisem našel prenočišča, so me na črno nastanili v stanovanju v
kolonialnem stilu, s ploščicami , televizorjem, videorekorderjem....Tip je
sredi noči planil v spalnico, vrgel ženo iz postelje, zamenjal posteljino
in že sem imel sobo." Kdo pa ne bi, če lahko v eni noči zasluži tri povprečne
kubanske plače. " Res so revni", dodaja Primož, " a ni kritično. Nihče zares
ne strada, vsi so čisti, oblečeni in s streho nad glavo". In se med čakanjem,
da odnesejo Castra na cementerio, znajdejo kot vedo in znajo.
 
Kaj vam Elder Sanchez polaga na srce
Kot veste, je v Londonu živeči Kolumbijec Elder Sanchez leta 1997
prvi začel učiti salso v Starem Gleju v Ljubljani in se od takrat
redno vrača sem. Kdo drug bi bil torej primernejši za
komentiranje slovenske salse od njega. Spodaj je nanizanih nekaj
njegovih opazk in nasvetov slovenskim salserosom.
Slovenci, talentirani ste ! Vadite !
Opažam, da je med Slovenci veliko talentiranih za ples. Po mojem
mnenju tudi zato, ker je raven zanimanja za različne zvrsti umetnosti
tukaj visoka. Salsa je v vzponu, več ljudi se zanima zanjo, plesalci
že veliko bolje plešejo kot pred leti. Na splošno se Slovenci hitro
naučijo salse, a potem počasneje napredujejo kot plesalci drugje,
ker tukaj ni dovolj klubov, salsa zabav, priložnosti, da bi salso
vadili in plesali. Napreduješ pa lahko, če plešeš vsaj enkrat do
dvakrat na teden.
Bodite enotni
Veseli me, da slovenska salsa napreduje na različnih koncih,
določena mera konkurence je dobra. Tekmovanje je zdravo, a ga je
treba ločevati od zavisti in ljubosumja. V Sloveniji morate biti
bolj enotni, povezani, to ločevanje na različne "tabore" salsi tukaj
samo škoduje, Ljubljana je veliko premajhna za kaj takega. V Londonu
se je dogajalo nekaj podobnega, a se sedaj bolj povezujejo, ker so
ugotovili, da vsa ta slaba energija, obrekovanje in rovarjenje drug
proti drugem enostavno odvrača ljudi in potencialne plesalce od salse.
Punce, potrpljenje s fanti
Za začetnike: Ženske morate razumeti, da plesalci napredujejo
počasneje, ker imajo dvojno nalogo; plesanje in vodenje. Njihova
vloga pri salsi je težja, zato jih nikar ne kritizirajte, ker
napredujejo počasneje od vas. Razumeti morate, da moški enostavno
potrebuje več časa, da postane dober plesalec kot ženska.
Dajte zaslužiti klubom
Plesalci bi se morali zavedati, da tudi klubi, v katerih se zabavajo,
morajo nekaj zaslužiti, sicer bodo priložnosti za salso izginile.
Upam, da se tukaj ne bo zgodilo kot v Londonu, kjer ukinjajo salsa
lokale/večere, ker jim salserosi ne omogočajo nikakršnega zaslužka.
Lokalu nič ne pomaga sto ljudi na zabavi, če ti pijejo samo vodo.
To, da nekateri celo prinesejo svojo pijačo v lokal in jo tam pijejo,
pa je skrajno nesramno. Ne zagovarjam tega, da bi se ga na mrtvo napili,
a zaradi ene pijače ali dve na večer ne boste nič slabše plesali.
Ne zagovarjam pijančevanja, pravim samo, da ohranimo noč živo!
Pazite na osebno higieno
Nekateri ljudje bi morali bolj paziti na osebno higieno, ko pridejo
na tečaj ali party. Pogosto se mi dogaja, da se ljudje na tečajih
pritožujejo zaradi slabega zadaha ali telesnega vonja nekaterih,
ki ne upoštevajo, da so pri salsi v dokaj tesnem kontaktu s plesnim
partnerjem. Zgodilo se je celo, da zaradi tega nek par na tečaju
ni pristal na menjavanje plesnih partnerjev. Vse to vnaša slabo
energijo v skupino, takšne osebe pa ostali kmalu izolirajo.
Bodite v stiku z glasbo
Sploh pa pri salsi ne gre toliko za stil, bistvena je interpretacija
glasbe! To je najpogostejša stvar, ki jo plesalci pozabljajo in
zanemarjajo. Vsaka salsa skladba je namreč razdeljena na tri dele;
na uvod, mambo sekcijo, ko se sprememeni instrumentacija v pesmi,
ki v tem delu postane živahnejša in zaključni del, ki plesalce pripravi
na konec plesa. Dogaja pa se, da plesalci začnejo noreti z vsemi
mogočimi figurami že takoj v uvodnejšem, mirnejšem delu, hitijo
pokazati vse, kar so se naučili na tečajih, zaključevanja skladbe
sploh ne opazijo in jih konec plesa preseneti sredi obrata. Ti
enostavno niso v stiku z glasbo. Do takšne napačne interpretacije
ritma prihaja zato, ker ljudje ne poslušajo glasbe in ne poznajo
strukture skladb. V bistvu pa je ravno stik z glasbo in dobra
interpretacija ritma tisto, kar ločuje dobre plesalce od slabih.
Včasih je bilo drugače, ljudje "stare šole", ki so zdaj stari nad
40 let, znajo bolj prisluhniti in gredo na plesišče šele, ko pesem
doseže mambo sekcijo, če že hočejo takoj začeti s kompliciranimi
figurami.
Razvijte svoj stil
Ne kritizirajte tega ali onega stila, obstaja veliko različnih in
čisto v redu je, če znaš malo vsakega. Priporočam vam, da razvijete
svoj stil, ki vam osebno najbolje odgovarja !
Sheryl May in njena ženska plat salsa nasvetov
Potem ko je svoje povedal Elder, mu je bilo treba ob bok
postaviti še ženske (na trenutke feministično obarvane) poglede prav tako
izkušene inštruktorice
Sheryl May o plesanju salse pri nas in na splošno.
Kaj vse je dobrega na tukajšnji salsa sceni
V Ljubljano vedno rada pridem, všeč mi je prijetno vzdušje tukajšnje salsa
scene. To, da ljudje plešejo med seboj, menjavajo partnerje, se ne združujejo
toliko v klike. Veseli me, da ste tako entuziastični do salse. Kot učenci
ste Slovenci zelo resni. Skorajda nisem navajena, da se tečajniki tako resno
posvečajo učenju plesne tehnike. V Londonu ljudje na tečaj ne pridejo, da bi
se učili tehnike, pridejo se dobro imeti. Verjetno tudi zato, ker se tam
tečaji praviloma dogajajo v klubih in tečajniki že pred tečajem (in vmes)
kaj spijejo, tako da že samo okolje ne vzpodbuja neke smrtne resnosti. Ne,
pri vas ni opaziti nobene podobne frivolnosti.
Fantje se morajo naučiti voditi
Slovenci ste dobri. Pomaga, da se je veliko salserosov že prej ukvarjalo
z dvoranskimi plesi, to znanje jim pri salsi pomaga. Res pa je, da Slovenke
veliko hitreje postanejo odlične plesalke kot fantje in jih počasnejše
napredovanje le teh omejuje in zavira. Kajti ženska je pri plesu lahko le
toliko dobra, koliko je dober njen soplesalec. Da iz moškega nastane dober
plesalec, pa je potrebno najmanj dve leti, če ne več. Menim, da tako dolgo
traja tudi zato, ker se morajo moški na zahodu (pri plesu) ponovno naučiti
voditi žensko, prevzeti nadzor v svoje roke. Mislim, da gre za čisto
kulturno pogojenost. Zanimivo je, da plesalci afriškega ali latino porekla,
iz veliko bolj mačističnih okolij torej, nimajo nikakršnih težav z vodenjem.
Na zahodu pa, kjer vlada veliko večja enakopravnost med spoloma, izgleda,
da moški rabijo nekaj časa, da se navadijo prevzemati vodilno in
dominantno vlogo pri plesu.
Ne pozabite zabavati se
Za božjo voljo, zabavajte se! Plesalci salso jemljejo tako zelo resno,
hočejo biti čim boljši in znati 300 figur, na koncu pa skoraj pozabijo,
da gre pri vsem tem za zabavo. Bistvo salse je zabavati se, uživati v
glasbi, mehkobi gibanja v ritmu, se malo razgibati, biti sposoben plesati
z različnimi plesnimi partnerji, ustvariti neko dinamiko med plesalcema,
se družiti, spoznati nove ljudi...
Ostanite nizko, ne dvigujte nog, drsite
Za boljšo plesno tehniko bi vam svetovala predvsem, da ne dvigujete nog
(ne kopitljajte), ampak drsite ! Noge naj ostanejo na tleh. Pomembno je
tudi, da bolj prizemljite telesno težo; rahlo upognete kolena, sprostite
ramenski obroč in ostanete nizko. Opazila sem, da tukaj plešete precej
visoko, iz zgornjega dela telesa. Torej; ostanite nizko in drsite,
predvsem pa ne pozabite poslušati glasbe.
Ne preskakujte iz ritma v ritem
Najpogostejša napaka pri tukajšnjih plesalcih je, da ne sledijo dosledno
ritmu. Dogaja se, da nekaj taktov plešejo na ena (na prvo dobo), potem
nenadoma preskočijo na dva, včasih na tri. Ne, če plešeš na prvo dobo,
potem vedno moški naredi korak na ena, ženska mu sledi na dva. Zato
včasih težko plešem s tukajšnjimi plesalci, ker ko nenadoma preskočijo
na drugačen ritem, partnerka ne more več pravilno izvesti figure.
Razmejite uporabo različnih stilov
Druga pogosta napaka pri vas je divje mešanje stilov. Da začneš neko figuro
recimo v kubanskem stilu in jo izpelješ v cross body lead, to enostavno
ne gre. Če že mešaš stile pri isti pesmi, potem jih je bolje natančno razmejiti.
Se pravi, da določeno figuro izvedeš v enem stilu do konca, nato jasno
nakažeš spremembo in se lotiš naslednje figure v drugem stilu.
Dobro gibanje telesa je zakon!
Ne pozabite na gibanje celega telesa! Plesalci tukaj radi norijo v
vsemogoče figure, a ne znajo uporabljati in premikati telesa. Opazila
sem, da imate radi zelo hitro glasbo, ki zahteva hitro izpeljavo figur
in obratov. To ni najboljše, ker plesalcem daje potuho - ob hitrem ritmu
se napake lažje skrijejo - sploh pa ni časa za styling telesnega gibanja.
Kot plesalka ne potrebujem nekoga, ki zna 300 figur, rabim samo nekoga,
ki zna dobro in z občutkom premikati svoje telo.
Prav to je bilo že večkrat predmet vročih debat v Londonu. Tako kot od
razmerja, hočejo ženske od plesa čisto nekaj drugega kot moški. Moškim
je večinoma važno predvsem tehnično znanje, število in kompliciranost
figur, s katerimi se postavljajo pred drugimi moškimi. Gre jim za
medsebojno tekmovanje, medtem ko si ženske želijo predvsem dobrega
občutka ob tem, ko se z nekom ujameš na plesišču, sodelovanja med
plesnima partnerja. A tipi (vsaj v Londonu je tako) se požvižgajo na vse
to, ne briga jih zadovoljstvo žensk (razen če ne gre za določeno
prav posebno žensko) in ni jih mogoče prepričati v nasprotno.